UL FE, EIMV, marec 2012

Elektroenergetski sistem z obstoječimi koncepti načrtovanja in obratovanja ni pripravljen na stroškovno učinkovito vključevanje novih elementov (razpršeni viri električne energije, električna vozila…) v sistem. Pametna omrežja predstavljajo tretji veliki investicijski cikel izgradnje elektroenergetskega sistema. Prvi je obsegal izgradnjo primarnega elektroenergetskega sistema in je trajal od prve elektrifikacije do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Drugi del je potekal približno do leta 2000 in je obsegal avtomatizacijo omrežja. Rezultat prvih dveh investicijskih ciklov je kakovostna in stroškovno učinkovita oskrba odjemalcev z električno energijo. Temelj uspešne izvedbe prvih dveh ciklov je bila jasna postavitev koncepta izgradnje in razvoja.  Koncept pametnih omrežij pomeni nadgradnjo današnjega koncepta obratovanja in načrtovanja sistema ter v učinkovito celoto vključuje posamezne elemente sistema, tako klasične (centralizirane velike proizvodne enote, prenosno in distribucijsko omrežje) kot nove elemente, kot so na primer razpršeni proizvodni viri, napredni sistemi merjenja, odjemalci z možnostjo prilagajanja porabe, virtualne elektrarne, električni avtomobili in hranilniki električne energije.

Pametna omrežja ne pomenijo, da vlaganja v primarno infrastrukturo ne bodo več potrebna. Nove tehnologije bodo le omogočile, da se bo, kjer bo to mogoče, bolje izkoristila obstoječa infrastruktura. Predvideno konstantno naraščanje porabe električne energije pa bo še vedno zahtevalo nove naložbe v primarno opremo.  Za vzpostavitev učinkovitega koncepta pametnih omrežij je ključno usklajeno delovanje na tehnološkem, regulatornem, ekonomskem in sociološkem področju. Razvoju tehnologij, ki morajo biti tržno zanimive, mora iti v korak regulacija sistema z jasno opredelitvijo vlog udeležencev. Razvijale se bodo inovativne storitve, ki pa morajo imeti ustrezno podporo prek komunikacije z javnostjo, predvsem v smislu boljšega ozaveščanja uporabnikov sistema.

Novi elementi Slovenskega sistema bremenijo predvsem distribucijsko omrežje, kjer bo potreben večji del naložb. Zato se v prvem delu Programa osredotočamo na distribucijsko omrežje. 

Program razvoja pametnih omrežij v Sloveniji (PDF dokument)

UL FE, EIMV, april 2013

Poleg potreb omrežja je glavni motiv za izvedbo demonstracijskega projekta interes slovenske industrije, ki potrebuje poligon za testiranje in dokončanje tehnoloških rešitev. V Sloveniji imamo v segmentu elektronske in elektro industrije  močna podjetja, ki skupno ustvarijo letno prek 3 milijarde € prihodkov, od tega več kot 70 % izvoza, in zaposlujejo prek 30.000 ljudi.

Operativni načrt demonstracijskega projekta predstavlja naslednji korak v procesu vzpostavitve pametnih omrežij. V njem je potrebno v grobem opredeliti potrebne projekte, ki se bodo izvajali v okviru demonstracijskega projekta.

V NDP se definira opredelitev projektov in aktivnosti za dosego končnih ciljev celotnega projekta. Potrebno je v čim večji meri vključiti obstoječo infrastrukturo. Pomembna je tudi navezava na koncepte Sistemskega operaterja prenosnega omrežja (SOPO). Za vse projekte je potrebno opredeliti, kje se bodo geografsko izvajali. V zadnji fazi je potrebno opredeliti prioritete in terminski načrt.

Nacionalni demonstracijski program pametnih omrežij - operativni načrt (PDF dokument)

NDP PO Operativni načrt - Priloga A (PDF dokument)