img5. strateška konferenca EDS
5. strateška konferenca EDS
img5. strateška konferenca EDS
5. strateška konferenca EDS
img5. strateška konferenca EDS
5. strateška konferenca EDS
img5. strateška konferenca EDS
5. strateška konferenca EDS
img5. strateška konferenca EDS
5. strateška konferenca EDS
img5. strateška konferenca EDS
5. strateška konferenca EDS

5. strateška konferenca EDS

Rogaška Slatina, Grand hotel Rogaška, 3. april 2019

 

Sporočilo za medije

5. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije:

DISTRIBUCIJSKA OMREŽJA, NOSILEC PREHODA V NIZKOOGLJIČNO DRUŽBO

Rogaška Slatina, 3. april 2019 – Slovenska podjetja za distribucijo električne energije, ki so združena v  Gospodarskem interesnem združenju distribucije električne energije, so na letošnji konferenci v središče postavila razvoj in dejavnost elektrodistribucijskih podjetij v prihodnosti, s poudarkom na rešitvah, ki bodo omogočile prehod v nizkoogljično družbo. Na dogodku so sodelovali tudi ugledni domači in tuji gostje.

Udeležence je na začetku pozdravila ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, ki je v svojem nagovoru povedala, da je izzivov v energetiki ogromno, vendar je slovenska elektroenergetika lahko ponosna na svoje delo v preteklosti, znanje in izkušnje pa so garancija za prihodnje uspehe ter da ima slovenska energetika izjemno in dobro uigrano ekipo. Distribucijsko omrežje je potrebno, nadgraditi z novimi storitvami, prilagoditi novim tehnološkim možnostim in priložnostim, ob tem pa poskrbeti, da bo še naprej ostalo med najboljšimi na svetu. Pri potrebnih spremembah je ponudila tudi pomoč ministrstva.

Generalni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby je povedal, da so nova orodja in poslovni modeli distribucijskih sistemov ključni za uspeh energetske tranzicije. Trenutna infrastruktura je bila zasnovana v času zelo omejenih vidikov kibernetske varnosti. Upravljavci distribucijskih omrežij morajo biti zdaj tudi opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi, primernimi za prihodnost, ki omogočajo ustrezno mešanico med konvencionalnimi in informacijskimi tehnologijami. To pa vključuje znatne naložbe v sisteme zgodnjega opozarjanja, odkrivanja kršitev in sposobnost odzivanja.

Mag. Andrej Božič iz SDH je predstavil spremljanje poslovanja elektrodistribucijskih podjetij (EDP) in načine, s katerimi upravljalec SDH podpira njihov razvoj. Posebej je pohvalil  urejenost poslovanja EDP-jev in njihovo donosnost. Zahvalil se je upravam, zaposlenim in nadzornim svetom za uspešno delo in jih postavil za zgled ostalim podjetjem v energetiki.

Dr. Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus je predstavil elektroenergetski sistem kot socio-tehnični sistem in izpostavil glavne ovire za trajnostni energetski prehod ter načine, kako jih preseči.

Električna energija je zaradi svojih lastnosti energija prihodnosti. Nadomestila bo ostale vrste energentov, ki pri rabi sproščajo toplogredne pline in tako povzročajo podnebne spremembe. Elektroenergetski sistem bo tako doživel velike spremembe. Ključne spremembe pa se že danes dogajajo na distribucijskem omrežju. Poraba električne energije raste, razpršeni viri, ki jih je v distribucijskem omrežju potrebno upravljati, se v vedno večji meri vključujejo v distribucijsko omrežje. Trendi razvoja spodbujajo elektrifikacijo ogrevanja in prometa pri končnih uporabnikih. Politika stavi na hranilnike energije, prav tako bo prilagajanje odjema nujno potreben ukrep. Tudi primerna organiziranost področja distribucije električne energije in možnost izvajanja sistemskih storitev predstavljata pomembna ukrepa pri prilagajanju spremembam.

Na koncu je sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali vsi predsedniki uprav elektrodistribucijskih podjetij in mag. Bojan Kumer iz Ministrstva za infrastrukturo.

Mag. Bojan Kumer je izpostavil, da je slovenska energetika ena najboljših na svetu, kar je posledica dobrih odločitev v preteklosti in hkrati izziv za trenutno politiko in odločevalce.

Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor in GIZ distribucije električne energije, je napovedal, da bo energetika prihodnosti razogljičena, decentralizirana in električna. Elektrodistribucija je katalizator prehoda v nizkoogljično družbo in slovenska elektrodistribucijska podjetja se zavedajo odgovornosti za uporabnike in za uresničevanje trajnostnega razvoja.

Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, je poudaril, da je odgovornost energetikov na eni strani in države na drugi je velika. »Naša vloga je, da sledimo razvoju energetske politike tudi v naslednjem, za distribucijo najpomembnejšem razvojnem obdobju. V zagotavljanju zanesljivosti in varnosti elektroenergetskega omrežja smo trenutno v svetovnem vrhu. Obveza nas in naših lastnikov pa je to zagotoviti tudi v prihodnje. Ocenjujemo, da bomo za to v naslednjem 10-letnem obdobju potrebovali 1,6 mrd investicijskih sredstev. S skrbnim gospodarjenjem bomo morali doseči donos in sposobnost najemanja virov sredstev, ki bo omogočal učinkovito upravljanje in razvoj omrežja. Vloga države kot lastnika pa bo z ustreznim redistribuiranjem omrežninskih prispevkov pokriti manko virov sredstev, potrebnih za dokončno realizacijo potrebnih investicij.«

Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska, je povedal: »Energetika se bo v prihodnosti še hitreje, kot je sprva kazalo, srečala z dekarbonizacijo, decentralizacijo in elektrifikacijo. Pojavljali se bodo novi tržni akterji, predvsem pa bodo nastale nove tržne storitve prožnosti. Vloga operaterjev omrežij bo v tej tranziciji kljub temu ostala nevtralna. Distribucijski operater, ki bo predstavljal glavno stičišče med vsemi relevantnimi akterji, bo moral razviti nova orodja in nove poslovne modele. Ob dosedanjih nalogah bo moral zagotavljati tudi uporabniško platformo za nove tržne storitve prožnosti, za nediskriminatoren dostop do omrežja in za zagotavljanje podrobnih in sprotnih informacij v omrežju.«

Mag Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje, je dejal: »Zanesljivost oskrbe odjemalcev z električno energijo je v Sloveniji danes na zavidljivi ravni, tako rekoč v svetovnem vrhu. Zavedati pa se moramo, da bo v prihodnje treba zgraditi robustno in močno distribucijsko omrežje, če želimo to stanje ohraniti in izboljšati. Klasičnega sistema oskrbe z energijo, kot je bil v preteklosti, v prihodnosti zagotovo ne bo več. Obnovljivi viri energije, toplotne črpalke, hranilniki energije, pametna omrežja, e-mobilnost, digitalizacija, obvladovanje porabe so le nekateri od izzivov, s katerimi se elektrodistribucijska podjetja že srečujemo pri načrtovanju, projektiranju in izvedbi. To je velik tehnični izziv, ki ga distributerji trenutno uspešno rešujemo s pomočjo veliko strokovnega znanja in dobro načrtovanih preteklih vlaganj v distribucijsko omrežje, avtomatizacijo in vodenje.«

Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, je izpostavil pomembnost digitalizacije: »Le kako bo »consumer« postal »prosumer«, če se celotno omrežje ne bo aktivno in v skoraj realnem času odzivalo na njegove potrebe in želje? In kako bo ob povečanem številu obnovljivih virov in porabnikov mogoče zagotavljati ustrezno moč in stabilnost sistema? Z digitalizacijo omrežja, katere končni cilj mora biti povezati med seboj izjemno veliko število merilnih naprav, stikal, senzorjev, aplikacij tako, da se bo sistem v realnem času odzival na vse zunanje impulze. V digitalno transformacijo smo že dobro zakorakali, kar dokazujejo opremljenost s pametnimi merilnimi napravami, vzpostavljanje sistema za dostop do merilnih podatkov, testiranje dinamičnih tarif in vrsta pilotnih projektov na tem področju.«

***

Dodatne informacije:
Roman Ponebšek – poslovodja Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) distribucije električne energije
E-pošta: info@giz-dee.si
Telefon: 01 23 04 849

 

Priloge:

Predstavitve predavateljev:

 

Okrogla miza:

 

Fotogalerija: