Evropski projekti v Elektro Ljubljana

Aktualni razvojni projekti

 

(2017-2020) Integrid

Konzorcij partnerjev iz Portugalske, Švedske, Nizozemske, Avstrije, Anglije in Španije. V tem projektu se bo naredila integracija napredne merilne infrastrukture, prilagajanja bremen (DR) oziroma odjemalcev električne energije, platforme virtualne elektrarne, polnilnih postaja za električna vozila, kot bremen s specifičnimi karakteristikami odjema, hranilnikov energije in informacij iz distributerjevega nadzornega sistema (SCADA-e) v celovit sistem. Projekt pokriva t.i. tehnično virtualno elektrarno, ki služi potrebam operaterja, dočim t.i komercialna pa je vzpostavljena za potrebe trga, katerega zastopa pridružena tretja stranka v projektu Elektro energija d.o.o. Portugalski in Švedski pilot pa sta oba osredotočena še na aktivno sodelovanje gospodinjskih odjemalcev, kateri bodo aktivno vključeni projekt in vzpostavili trg storitev oziroma nudili podporo omrežju.



(2017-2021) FlexiTransStore


Vključuje kar 28 partnerjev, večino iz držav na Balkanu. Gre za tehnično implementacijo najnovejših tehnologij, ki se bo preskusila za potrebe sistemskih operaterjev, med potekom projekta pa še za vzpostavitev storitev na nivoju slednjih. Elektro Ljubljana d.d. bo aktivni partner na svojem SN omrežju in sicer namestila se bo oprema DLR-Dynamic Line Rating senzorji, s katerimi je mogoče preprečiti nastop žledu: namen je preizkusiti uporabnost sistema spremljanja in ocenjevanja razmer (temperatura, vremenske razmere, poves, nateznost, obremenitev) v realnem času ter tako preprečiti npr. nastanek žledu.

Projekt FlexiTranStore sledi naslednjim ciljem:

·       Povečati vključevanje prilagajanja odjema in proizvodnje- fleksibilnosti vzdolž, celotne verige elektroenergetskega sistema (integracija baterijskih sistemov za shranjevanje energije (BESS), ki podpirajo regulacijo napetosti in frekvence na povezovalnih točkah med prenosnimi in distribucijskimi sistemskimi operaterji,

·      Integracija vetrnih ter plinskih elektrarn,

·   Povečati vključevanje prilagajanja odjema in proizvodnje na nivoju prenosnega omrežja, z namestitvijo naprav za regulacijo pretokov moči (preprečevanje ozkih grl, preobremenitev), ali pa z namestitvijo naprav, to je senzorjev za dinamično ocenjevanje stanja daljnovoda (Dynamic Line Rating-DLR) ter ob podpori delujočih algoritmov, preprečiti nastop žledu na vodnikih ter slednji  nameščanje regulacijskih transformatorjev na VN/SN, kateri kompenzirajo vpliv večjih proizvodnih enot (OVE, stohastično obratovanje) na napetostne razmere,

·     Povečati delež razpoložljivih enot prilagajanja proizvodnje in odjema iz distribucijskega omrežja in s tem omogočiti razvoj trga sistemskih storitev,

·     Povečati prilagajanje na konvencionalnih generatorjih, kar bo doseženo z namestitvijo robustnih in prilagodljivih stabilizatorjev (PSS-Power System  Stabilisers) za stabilizacijo nizkofrekvenčnih oscilacij v širokem spektru obratovalnih pogojev,

·       Povečati vključevanje prilagajanja na trgu na debelo z električno energijo, za kar bo vzpostavljena skupna platforma.

Objektni cilji: Projekt ima namen na tehničnem nivoju razviti novo generacijo t.i. »prilagodljivih elektroenergetskih omrežij«.

Obseg projekta: Projekt do 70% upravičenih stroškov sofinancira Evropska Komisija. Vključeni so 4 prenosni operaterji, tri distribucije električne energije, osem proizvajalcev opreme, štiri univerze, regulator…

Elektro Ljubljana, d.d. bo na projektu sodelovala s testiranjem DLR senzorjev, ki bodo nameščeni na izbranem daljnovodu. Poglavitni namen bo, da bo nameščena tehnologija lahko preprečila nastop npr. žledu, v specifičnih vremenskih pogojih, katere pa bodo ustrezni delujoči algoritmi lahko tudi napovedali.

 


Pretekli razvojni projekti


(2014-2017) VPP4DSO

Aktivno upravljanje bremen in proizvodnje iz obnovljivih virov energije v distribucijskem omrežju hybrid-VPP4DSO

V projektu so sodelovali Elektro Ljubljana d.d., graška distribucija Stromnetz Steiermark GmbH, avstrijski dobavitelj STEWEAG, tehnološko podjetje cyberGRID, Graška agencija za energijo, Avstrijska tehniška univerza z Dunaja, vodja avstrijski  inštitut za tehnologijo ter Elektro energija d.o.o..Namen projekta: razvoj in validacija koncepta hibridne virtualne elektrarne (v nadaljevanju VE) za nudenje storitev prilagajanja uporabnikov omrežja z vidika potreb in zahtev operaterja distribucijskega omrežja. Ključna vloga Elektra Ljubljane, kot distribucijskega omrežja, pri čemer se je prilagajanje odjema izvajalo glede na zahteve omrežja, prioritetno z uvedenim sistemom »semaforja« in ob zmožnostih tržnih igralcev. V projektu so bile ovrednotene tehnične in druge ovire za virtualno elektrarno v Avstriji in v Sloveniji. Na tem izhodišču je bil projekt tudi potrjen s strani sofinancerja, Avstrijske vlade, saj je bil rezultat projekta možnosti uporabe storitev VE. Elektro Ljubljana je zagotovila podatke na izbranem delu omrežja, nato se je simuliralo obratovanje omrežja in na koncu prikaz rezultatov simulacij.

Obdobje 2011-2015

V obdobju 2011-2015 so se izvajale aktivnosti na treh R&R projektih s področja transporta, ki so bili podprti s strani EC pod 7 okvirnim programom (FP7).

Če orišemo skupni imenovalec vseh treh: vzpostavitev pametne infrastrukture za električna vozila, ki naj bi bila čim bolj prijazna uporabnikom, nadalje razvoj potrebne informacijske podpore, ki bo omogočala upravljanje s postavljeno infrastrukturo in polnjenji ter seveda razvoj posebne aplikacije na pametnem telefonu, ki služi za optimizacijo načrtovane poti z električnim avtomobilom.

2011-2014, SMARTV2G (Smart Vehicle To Grid) spada v 7 okvirni program Evropske skupnosti, na področju energije. Projekt je postavljen na izhodiščih zagotavljanja optimalne rabe energije, saj sledi ciljem 7 okvirnega programa,  tako na nivoju razvitih in uporabljenih tehničnih rešitev, uporabnikov, mestnih skupnosti ter končno na nivoju držav članic Evropske skupnosti. Prav napovedan, vendar še vedno le morebiten razvoj in množičnejša uporaba električnih vozil sta gonilo za proučitev možnih scenarijev v prihodnosti. Cilj projekta je bil postaviti temelje za delovanje celovitega sistema, v katerem so povezani avtomobil, napajalna postaje in informacijski sistem za upravljanje polnilne infrastrukture DEE, ki bo omogočal nadzorovanje pretoka moči in energije potrebne za polnjenje vozila na za uporabnike povsem varen način, nadalje, ki bo omogočal zajem, obdelavo in shranjevanje podatkov o uporabnikih in energiji, vse na čim bolj učinkoviti in s stališča podatkov varen način. V projektu so se postavile smernice za standarde, ki se nanašajo na polnjenje avtomobila, fizično povezavo z napajalnim kablom, vzporedno pa tudi na tip uporabljenih vtičnic ter pripadajoče komunikacijske protokole.

 

2012-2014, ICT4EVEUE (informacijsko telekomunikacijske tehnologije za električna vozila, z namenom spodbuditi izkustveno raven uporabnikov): storitve za končne uporabnike električnih vozil so temeljile na inovativnih informacijskih in komunikacijskih tehnologijah. Eden izmed glavnih ciljev evropskega projekta s kratico ICT4EVEUE je bil razvoj naprednih storitev za prihajajoča električna vozila. Projekt je sledil ideji, da se vzpostavi centralni sistem upravljanja polnilnih postaj nad obstoječimi sistemi, tako da bi uporabniki pri potovanju nemoteno uporabljali vse storitve, ki jih sicer sistem ponuja. Storitve, kot so registracija uporabnika, polnjenje ter kasnejše plačilo napolnjene količine energije, pregled nad prostimi postajami, najbližja postaja in tehnični podatki o postajah, so postali tako dostopni vsem registriranim uporabnikom, ne glede na lokacijo. Tako bo oziroma je bilo v okviru projekta na delu slovenskih polnilnic omogočeno brezskrbno potovanje z električnimi vozili med obema slovenskima mestoma.

(2013-2015), MOBINCITY, Projekt pametna mobilnost v pametnem mestu (Smart Mobility in Smart City) se je še posebej osredotočil na uporabnikom prijazno infrastrukturo, to je na storitve, ki bodo omogočene pri polnjenju električnih vozil na polnilnih postajah, ter raziskavo storitev, implementiranih na polnilni infrastrukturi. Raziskovalo in v praksi na dveh pilotih, Slovenija in Italija, se je preskusilo upravljanje z energijo med procesom polnjenja vozila ter tudi možnosti izrabe vozil kot hranilnikov energije. 

(2013-2015) e-BADGE je imel za cilj razvoj in demonstracijo sistema, ki ne le lokalno, temveč tudi na širši evropski ravni omogoča izravnavanje odjema in proizvodnje električne energije. Navedeno izravnavanje se je izvajalo z vodenjem in upravljanjem odjema bremen ter proizvodnih virov. Izhodišča projekta so temeljila na smernicah Evropske agencije za energijo (ACER) iz leta 2011, ki obravnavajo možnosti vzpostavitve čezmejnega izravnalnega trga. Vzpostavljen izravnalni trg vključuje tako tržne produkte kakor tudi sistemske storitve z namenom, da se preko vodenja in nadzora odjema in proizvodnje oblikujejo tržni produkti električne energije. Pričakuje se namreč, da bosta moč in energija iz naslova prilagajanja odjema/proizvodnje v prihodnosti igrali pomembno vlogo na izravnalnih trgih.

Projekt e-BADGE je kot orodje za upravljanje s prilagodljivo močjo/energijo uporabil Virtualno elektrarno (VE). VE kot orodje v naprednih sistemih omogoča združevanje razpoložljivih kapacitet virov in bremen. Bremena in viri, združeni v VE, navzven delujejo kot ena tržna entiteta, ki ponuja moč in energijo. VE upravlja z močjo bremen in virov samodejno, optimalno glede na potrebe in razmere na trgu ter z upoštevanjem razpoložljivih kapacitet bremen/virov, ki se spreminjajo v posameznih časovnih intervalih.

 

V projektu e-BADGE je bila simulirana integracija izravnalnega trga na nivoju treh držav, Slovenije, Italije in Avstrije.

Cilji projekta e-BADGE so bili:

  • izgradnja modela in simuliranje izravnalnega trga z razpoložljivo energijo bremen/virov,
  • vzpostavitev prenosa in izmenjave podatkov, ki ga zahteva takšno trgovanje,
  • predstavitev možnih poslovnih modelov med vsemi vključenimi akterji, tudi za segment gospodinjstev,
  • vzpostavitev VE, kot  zanesljivega orodja za vključitev na izravnalni trg ter,
  • izvedba pilota.

Nazaj na seznam