img4. strateška konferenca EDS
4. strateška konferenca EDS
img4. strateška konferenca EDS
4. strateška konferenca EDS
img4. strateška konferenca EDS
4. strateška konferenca EDS
img4. strateška konferenca EDS
4. strateška konferenca EDS
img4. strateška konferenca EDS
4. strateška konferenca EDS

 

4. strateška konferenca EDS

Ljubljana, hotel Slon, 4. april 2018

 

 

Sporočilo za medije

Elektrifikacija za leto 2050  - nujno zagotavljanje bolj robustnih distribucijskih omrežij

Ljubljana, 5. april 2018 – Predstavniki petih slovenskih distribucijskih podjetij so na letošnji konferenci v središče postavili vpliv naraščajočega števila uporabnikov električne energije in večanja porabe na delovanje distribucijskega sistema ter posledično izzive, ki jih v bližnji prihodnosti prinašajo digitalizacija, dekarbonizacija ogrevanja, e-mobilnost in integracija obnovljivih virov v omrežje. V razpravah so izpostavili pomembno vlogo distribucije v odnosu do končnega uporabnika, kot tudi dejstvo, da bodo lahko v prihodnje le robustna omrežja končnim uporabnikom zagotavljala zanesljivo oskrbo.

Distribucijska podjetja (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska), katerih poslanstvo je zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, gradijo in nadgrajujejo omrežja v skladu z razvojnimi načrti, razpoložljivimi sredstvi in potrebami uporabnikov. Prav te vidike so izpostavili na letošnji, že četrti, strateški konferenci. V ospredje so postavili prihajajoče trende, predvsem pa naraščajoče število uporabnikov in vedno večjo porabo električne energije, ki zahteva bolj robustno omrežje. Razvoj in uvajanje novih tehnologij ob digitalizaciji, učinkovitem povezovanju omrežij, optimizaciji delovanja in nadzora ter naprednih merilnih sistemih ob hkratni individualizaciji komunikacije z uporabniki so bile teme, ki so se prepletale z  osrednjim vprašanjem  na konferenci: ali bodo lahko distribucijska podjetja do leta 2050 zagotovila zanesljivo oskrbo z električno energijo novim uporabnikom električne energije?

Udeležence konference sta nagovorila predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič. Članica uprave SDH, mag. Nada Drobne Popovič je izpostavila dobro delovanje elektrodistribucijskih podjetij in izkazala zavedanje upravljalca, da lahko z ustrezno dividendno politiko pripomore k dekarbonizaciji v smislu povečanja investicij. Mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo je izpostavila vlogo aktivnega uporabnika in dinamičnega tarifiranja, katerih vloga bo ustrezno prepoznana pri ključnih dokumentih, ki regulirajo dejavnost elektrodistribucij. Konferenca je letos imela tudi mednarodno udeležbo. Predstavnik hrvaškega podjetja HEP ODS, mag. Davor Sokač je predstavil organizacijo in smer prihodnjega razvoja, izkazalo se je, da se srečujejo pred podobnimi izzive kot se srečujemo slovenski elektrodistributerji.

Mag. Boris Sovič, predsednik GIZ distribucije električne energije in predsednik uprave Elektra Maribor, je izpostavil pomen robustnosti distribucijskega omrežja, ki vpliva na sposobnost premagovanja številnih izzivov v distribuciji. »Po distribucijah z velikim angažmajem povečujemo robustnost, jakost in naprednost omrežja, z digitalizacijo zagotavljamo aktivno vlogo uporabnikov ter mrežno integriramo nove vire in naprave. Leto 2017 je pokazalo, da se znova intenzivno povečujejo potrebe naših uporabnikov, prebivalstva in gospodarstva po moči in energiji. Pomembno so se povečali praktično vsi količinski kazalniki. Rast konične moči, ki je pomembna za načrtovanje in dimenzioniranje omrežja, je bila najvišja v zadnjem poldrugem desetletju. Na 3.111 MW se je povečala priključna moč, obračunska moč pa je v decembru 2017 dosegla 2.023 MW (zaradi veljavnega tarifnega sistema sicer ni obračunana več kot tretjina priključne moči). V zadnjih letih narašča minimalna moč, ki je dosegla drugo najvišjo vrednost do zdaj.«

V razpravah je prevladovalo enotno mnenje, da so slovenska elektrodistribucijska podjetja (EDP) razvojna podjetja, katerih prizadevanja potekajo v skladu s prioritetami slovenske energetske politike, hkrati pa tudi s težnjo po večjemu posluhu le-te do slovenske elektrodistribucije. Le s stalnimi investicijskimi vlaganji v slovenska distribucijska omrežja bodo lahko v prihodnjih letih ob povečani rabi električne energije ta zagotavljala električno energijo končnim uporabnikom. Tudi upravljavec Slovenski državni holding, d. d., se zaveda svoje odgovornosti in dve tretjini  dobička namenja v rezerve podjetij. S tem prispeva pomemben delež potrebnih virov za nadaljnja vlaganja v izgradnjo robustnega distribucijskega omrežja.

Mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska, je izpostavil pomembno vlogo distribucij v odnosu do končnega uporabnika in posledično izpostavil pomen dobrega sodelovanja s pristojnimi institucijami pri urejanju zakonodaje in ustreznih predpisov. Le s pomočjo ustrezne komunikacije bodo distribucije lahko pridobile dodatna sredstva za investicijska vlaganja v omrežje in posledično zmanjšale njegovo ranljivost na srednjenapetostni ravni. S tovrstnimi ukrepi bodo slovenska distribucijska podjetja lahko zagotavljala zanesljivo oskrbo z električno energijo in delovanje novih uporabnikov v prihodnosti.

Agencija za energijo, kot regulator slovenskega energetskega trga, je prav tako prepoznala vlogo aktivnega uporabnika in pomen dinamičnega tarifiranja za vzpostavitev prožnega distribucijskega omrežja. Tako je v letu 2017 za pilotne projekte distribucijskih podjetij uvedla pilotno konično kritično tarifo, katere namen je regulacija oziroma zmanjševanje konične kritične moči. Ukrepi dinamičnega tarifiranja bodo prinesli koristi tako uporabnikom kot tudi lastnikom distribucijskega omrežja.

Mag. Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, je izpostavil: »Načrtovanje in razvoj elektroenergetskega sistema sta še do nekaj let nazaj temeljila na uveljavljenem načinu pretoka in proizvodnje električne energije v velikih proizvodnih enotah, preko prenosa in distribucije energije do končnih odjemalcev. Vključevanje razpršenih virov proizvodnje ter zahteve po učinkovitejši rabi energije in aktivnejši vlogi odjemalcev, uveljavljen način načrtovanja elektroenergetskega sistema v veliki meri spreminjajo. Poleg tega se povečuje poraba pri končnih uporabnikih. Pri načrtovanju omrežja se vse bolj uveljavlja koncept pametnih omrežij, s katerimi bomo zagotavljali ekonomsko učinkovit trajnostni sistem energetskega omrežja z nizkimi izgubami, visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo«.

Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, se je dotaknil problema energetske revščine, ki je prisotna v več kot 10 odstotkih gospodinjstev v Sloveniji. Distribucija sama na odpravo energetske revščine ne more vplivati, saj jo določa več dejavnikov. Pomembno vlogo ima tudi regulator, različne spodbude oz. subvencije in cena energentov. V distribuciji poteka veliko projektov, ki rešujejo tudi omenjeni problem. Kot prvo je to nameščanje pametnih (naprednih) merilnih naprav, s pomočjo katerih nudimo vzvode tudi trgovcem in ostalim deležnikom.

Na konferenci so se vodilni v vseh petih elektrodistribucijskih podjetjih dotaknili tudi aktualnega dogajanja v energetiki. Poudarili so pomen Energetskega koncepta Slovenije, ki ga naša država nujno potrebuje. Z njim bodo začrtane smernice razvoja slovenske energetike za naslednjih 40 let in s tem pot strateškim naložbam, ki bodo lahko pripeljale do želenega cilja, do nizkoogljične družbe.

Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana: »Eden najpomembnejših elementov nizkoogljične družbe je prav gotovo e-mobilnost, ki je ključna za izpolnitev pariških zavez o prehodu v nizkoogljično družbo. Razvoj e-mobilnosti je neposredno povezan z zagotavljanjem zadostne moči in količin energije čedalje večjemu številu čedalje močnejših polnilnic. In tudi na tem področju bodo nove tehnologije odigrale nenadomestljivo vlogo. Cilj delovanja distribucijskih podjetij bo zato v prihodnje čedalje bolj usmerjen v razvoj in uvajanje novih tehnologij in prav ta usmeritev bi morala biti jasno začrtana in podprta v Energetskem konceptu Slovenije.«

Elektrodistribucijska podjetja se še vedno zavzemajo tudi za podelitev koncesij neposredno distribucijskim podjetjem, za katere so prepričani, da lahko v Sloveniji omogočajo kakovostno in učinkovito nadaljnjo nadgradnjo distribucijskega omrežja. Tako bo omrežje prilagojeno potrebam uporabnikov, pričakovanj in posebnostim lokalnih okolij, v katerih delujejo.

***

Dodatne informacije:
Roman Ponebšek – poslovodja Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) distribucije električne energije
E-pošta: info@giz-dee.si
Telefon: 01 23 04 849

 

Priloge:

Predstavitve predavateljev:

 

Fotogalerija: