Vsa podjetja

Razvoj sodobnih sistemov v elektrodistribucijskih podjetjih


Projektna skupina za pametna omrežja pri GIZ Distribucije EE (PS PO) je pripravila pregled stanja razvoja sodobnih sistemov v EDP. Pregled posameznih področij sledi programu razvoja pametnih omrežij v Sloveniji. Ambicija PS PO je še učinkovitejše usmerjanje skupnih razvojnih potencialov EDP. PS PO je prepoznala prioritete nadaljnjega razvoja pametnih omrežij, zato smo stanje in predviden kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni razvoj strnili v pregledno tabelo (tabela 1). Zaradi preglednosti so področja, ki so vsaj v enem EDP razvojno zaključena, obarvana zeleno, rumeno so področja, kjer razvoj poteka, rdeče pa so označena področja, kjer večjih razvojnih aktivnosti še ni. Ta »semafor« na enostaven način pokaže tudi dinamiko bodočega razvoja pametnih omrežij, kot jih predvidevamo v EDP. 

KLIKNITE ZA POVEČAVO

Na kratko lahko povzamemo naslednje ugotovitve:

  • —  IKT – dostopovne tehnologije so večinoma preizkušene in v polni operativni rabi (IP omrežja: optika, WiMAX, digitalni radio …).
  • —  Integracija sistemov: izmenjava podatkov na trgu z EE je zagotovljena. Integracija tehničnih podsistemov je v intenzivni razvojni fazi (mednarodno sodelovanje na področju CIM-modeliranja).
  • —  Povečanje spoznavnosti – v uporabi: sodobni PQ-sistemi, določanje izvora motenj, vizualizacija napetostnih razmer in obremenitev v operativni rabi (SCAD/DMS, stalni monitoring, širitev sistemov v TP SN/NN …). Ocenjevalnik stanja je bil pilotno preizkušen (HiperDNO, RIP09), obstajajo funkcije v DMS. Začetek praktične uporabe srednjeročno.
  • —  Povečanje vodljivosti – daljinsko vodenje RTP VN/SN 100 %, vodenje SN-mreže in TP v polni operativni rabi. Regulacija VN/SN sistemsko ustrezno rešena, priprave na pilotno testiranje in vrednotenje regulacije SN/NN – dinamika razvoja odvisna od spodbud (zakonodaja – nove sistemske storitve!). Kompenzacija motenj trenutno ni potrebna (razen fliker – prenos!), po potrebi srednjeročno začetek razvojnih aktivnosti.
  • —  Zaščita elementov – zaščita v distribucijskih omrežjih je sistemsko ustrezno rešena. 
  • —  Vodenje omrežja: Lociranje okvar in podpora zanesljivemu obratovanju zagotovljena. Problematika vodenja RV ob velikem številu RV bo predmet mednarodnega projekta (Increase – predstavitev). Predvideni praktični preizkusi regulacije P & Q, potrebne nove sistemske storitve (zakonodaja).
  • —  Aktivno vključevanje odjema: Kratkoročna napoved odjema je mogoča (SCADA/DMS), a se uporablja le deloma. Krmiljenje odjema večjih odjemalcev je pilotno preizkušeno, a brez spodbud (zakonodaja!) ne bo zaživelo. Vodenje gospodinjskih odjemalcev je bilo deloma preizkušeno, a rezultati niso spodbudni, interesa ni. V primeru sprememb (ekonomika, zakonodaja) se nadaljuje z razvojem. Enako velja za področje kritične konične tarife (zakonodaja!).
  • —  Aktivno vključevanje proizvodnje – Izkušnje na področju tehnične virtualne elektrarne, nadaljevanje v smeri določitve novih sistemskih storitev. Kratkoročno napovedovanje proizvodnje za DEE trenutno ni potrebno. Razvoj srednjeročno, v primeru ustreznih sistemskih spodbud.
 

Problematika pomanjkanja sredstev za investicije v razvoj in posodobitev distribucijskega omrežja zavirajo tudi razvoj naprednejših tehnoloških rešitev. Po letu 2009 namreč razpoložljiva sredstva EDP za investicije (obnova in nujen razvoj) ne zadoščajo za realizacijo 10-letnih razvojnih načrtov – danes je primanjkljaj skoraj 40 %! Višina potrebnih finančnih sredstev za obdobje 2013–2022 za vseh pet EDP znaša 1,62 mrd EUR. V letu 2013 je tako razkorak med načrtom razvoja omrežja za obdobje 2013–2022 (125 mio EUR investicij) in investicijskimi (poslovnimi) načrti (96 mio EUR investicij) znašal 29 mio EUR investicij v elektro distribucijsko infrastrukturo (slika 1).

EDP že od leta 2008 naprej opozarjajo pristojne institucije na negativne posledice krčenja investicijskih sredstev. Posledici žleda, ki smo mu bili priča pozimi leta 2014, se v celoti ne bi mogli izogniti, zagotovo pa bi bila škoda manjša in čas odprave posledic mnogo krajši, če bi tudi v zadnjih petih letih lahko sledili razvojnim načrtom.